Naravoslovni dan ob Slivniškem jezeru
Tokrat filmček za začetek … 🙂 Hvala Katja!
Pogledate si ga lahko tudi na spletni strani Ribiške zveze Slovenije.
Petek, 20. junija smo sedmošolci OŠ Slivnica pri Celju preživeli ob Slivniškem jezeru. Ribiči Ribiške družina Voglajna so nas prijazno sprejeli in nam predstavili delovanje njihove družine.
Z zanimanjem smo jim prisluhnili in jih kdaj tudi prekinili z vprašanji, na katera so nam z veseljem odgovorili.
Povedali so nam, da poleg Slivniškega jezera skrbijo tudi za celotno Voglajnsko porečje (razen pritoka Hudinje). Veliko svojega časa namenijo spremljanju stanja teh voda in skrbi za ohranjanje njihovega naravnega stanja. Največ preglavic jim pri slednjem povzročajo ljudje, ki vsakodnevno škodujejo vodnatim področjim s svojimi brezbrižnimi dejanji.
Komaj smo čakali, da smo se odpravili do vode.
Z opazovanjem in raziskovanjem narave bomo pridobili potrebno razumevanje, kako ravnati z njo in ob tem razvito spoštovanje nas bo vodilo k pravilnim odločitvam ob posegih v naravno okolje.
Varujmo vodo. Vsaka strupena in nenaravna snov v okolju pride v podtalnico. Potokom in rekam pustimo njihov naravni tok in obraščenost.
Zavedajmo se, da bolj ko se naš potok »zvija« po dolini, bogatejši smo. Takrat je namreč tok vode počasnejši in bolje napaja podtalnico. Z umetnim siljenjem rek v ravne odtočne kanale, izgubljamo dragoceno podtalnico in osušujemo celotno področje toka reke.
Zavedajmo se, da bolj kot so bregovi obraščeni, bogatejši smo. Naravna obraslost s koreninskim sistemom odlično zadržuje brežino in jo varuje pred odnašanjem zemlje. S svojo senco poleti hladi vodo in dodatno preprečuje izsuševanje strug. Nudi življenjski prostor številnim bitjim. Deluje kot naravna rastlinska čistilna naprava, saj odlično prečisti vodo preden se izlije v strugo. In to vse zastonj. Samo pustimo, da raste. Največje bogastvo pa nam ponuja v raznolikosti življenja, ki ga hrani v sebi. Več rastlinskih vrst pomeni več rastlinojedih živali, kar posledično omogoča preživetje več različnim vsejedcem in mesojedcem.
Pestrost omogoča preživetje vsem, tudi človeku. Zato smo dolžni naravo spoštovati in ji vračati vso ljubezen, ki nam jo daje.
Drage investicije v preoblikovanje narave so veliko nepotrebno zapravljanje denarja in povzročitelj dolgotrajne škode. Porušeni ekosistemi bodo potrebovali veliko časa, da se spet vzpostavijo, v prihodnjosti pa lahko na teh področjih pričakujemo pogostejše poplave ali suše, ki so po takih posegih za človeka še bolj katastrofalne. Takšna investicija pa ni nikoli enkratna. Ko je enkrat vzpostavljeno nenaravno okolje, ga moramo umetno vzdrževati. Za kar pa potrebujemo denar, ki bi ga lahko boljše porabili v prid človeka in narave, ne pa v njuno škodo.
Tudi Slivniško jezero je pred štiridesetimi leti ob njegovem nastanku pomenilo veliko spremembo za okolje.
Danes si želimo, da bi vsi, ki se ga dotikajo na tak ali drugačen način, z njim ravnali spoštljivo in tako omogočili varno, mirno in zdravo okolje avtohtonim še posebej ogroženim vrstam ptic, rib, dvoživk, plazilcev in vsem ostalim živalskim in rastlinskim vrstam.
Želimo, da bi z vestnim in pametnim upravljanjem ohranjali za človeka pomembno čim večjo življenjsko raznolikost avtohtonih vrst in hkrati varovali domačije ob Voglajni pred poplavami.
Spoznajmo to bogastvo življenja, da bomo razumeli spoštovanje, ki si ga zasluži.
Potem nam ne bo težko ohranjati naravnega toka voda, mokrih travnikov, mrtvic, lok, cenili bomo naravno obraslost strug in hvaležni bomo za vsak zavoj reke po dolini. Ne bomo brezvestno z gradbenimi in ostalimi odpadki zasipavali strug, vanje izpuščali gnojnice in strupenih snovi, poleti, ob že tako majhnem pretoku pa jih brezvestno še dodatno izsuševali. Ne bo nam težko dvignit pluga in ustaviti škropilnice kakšen meter več pred vodo.
Spoznavanje pestrosti, ki nam je bila podarjena nam bo omogočila razumevanje pomebnosti varovanja okolja. Zaradi preživetja človeka.
Naravoslovje nam daje za preživetje pomembna znanja. Lahko ga pridobimo z učenjem iz učbenika v razredu. Razumemo pa vse te zapletene fizikalno biokemijske procese lahko šele z opazovanjem narave in izkustvenim učenjem.
Z vsem spoštovanjem se zahvaljujemo Ribiški družini Voglajna, ki nam pomaga z znanjem, izkušnjami, s strokovno literaturo, pripomočki in finančnimi sredstvi ter nam tako omogoča zanimiv, pester predvsem pa kvalitetnejši izkustveni pouk naravoslovja.
RNM
