Pogumnim pripada svet
Pogum! Ko bi ga le imela!
Oh, ne veste kako sem si ga vedno želela.
Graditi bi želela po vsem svetu,
Učiti se jezikov in srfati po internetu.
Mene pa ves čas je strah.
No, morda bi ga lahko odpihnila kot prah.
In tako se mi vsi smejijo
Mene pa srce in živci bolijo.
Pomagati nihče mi ne želi,
Resnica ta me hudo boli.
In to še ni najhuje,
Pa vem, da si vsak svojo usodo kuje.
Ampak jaz si svoje ne znam stkati.
Da, morda pa le našla bom način,
Ali šla bom v svet, ali pa si bom raje rekla:
Svet res pripada pogumnim.
Vedno pa moraš vedeti:
Ep, poezija in proza, tudi če te ima strah v oblasti,
Ti imaš ta svet v lasti.
Manja Maček, 9. a
