Slivniško jezero
“Raziskovati organizme v domači okolici” seveda ne gre brez obiska Slivniškega jezera. Janko nam je spet prijazno priskočil na pomoč in omogočil preživetje popoldneva ob vodi kot so si ga želeli fantje.
Žiga je svoje druženje s fanti žrtvoval za nežnejši del ekipe in nas varno vodil okoli jezera.
Ponovno smo ob jezeru obesili nekaj plakatov, ki obiskovalce prijazno nagovarjajo k spoštljivemu obnašanju do vsakega in vsega kar srečamo na naši poti.
Pobrali smo tudi nekaj smeti, vseh, žal, še zdaleč nismo uspeli.
Fotoaparat sem tokrat predala v roke Anjama in ob današnjem ogledu fotografij mi je postalo jasno, zakaj smo hodili dlje kot smo načrtovali 🙂 Meni so njune fotografije zeeelooo všeč.
Hvala za poslane fotografije tudi Nejcu in Janku.
Nekaj izbranih fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.
Ostali vtisi in komentarji še sledijo.
Lani smo izvedli dvodnevno druženje, letos smo spoznavali gobe in kukavičevke. Bili ste zelo prijetni terenski raziskovalci našega okolja. Ob tem še enkrat zahvala tudi staršem, ki nam pomagate, da lahko izvajamo naša “potepanja” 🙂
Kako so dan doživeli slivniški naravoslovci 🙂
SLIVNIŠKO JEZERO
V petek smo se odločili, da bomo popoldan preživeli ob Slivniškem jezeru. Fantje so z gospodom Jankom lovili ribe, punce pa smo se odpravile okoli jezera. Hodile smo zelo dolgo, približno 8 km. Pot smo smo začele hoditi proti Rakitovcu. Vso pot smo iskali različne rože, živali in opazovali okolico. Obešali smo plakate, ki smo jih sami naredili. Vmes smo tudi pobirali smeti in jih nabrali dve vrečki ( še več bi jih, če bi imeli več vrečk). Med potjo smo se tudi ustavili in po malicali.
Naučila sem se veliko o rožah. Okoli jezera sem tudi že sama hodila, vendar malo drugje in sem bila navdušena da sem spoznala novo pot.
Katarina
DAN NA SLIVNIŠKEM JEZERU
Večina fantov je lovila ribe ob jezeru, punce pa smo se odločile, da ga bomo obhodile. Ne vem, kako so se imeli fantje, ampak punce bi se težko imele boljše. V veselem vzdušju smo hodile, se veliko smejale, tako da je bilo zelo lepo. Ob jezeru smo obesili tudi nekaj plakatov, ki opozarjajo druge obiskovalce, da ne smejo puščati smeti itd. Fotografirali smo različne organizme, ki smo jih na poti videli, saj je terensko delo in raziskovanje organizmov namen tega predmeta. Na poti smo pobirali smeti in s tem naredili nekaj dobrega za naravo in za nas. Ta dan bi z veseljem ponovila, saj sem se naučila veliko novega. Učiteljica nam je povedala o nekaterih rastlinah, za katere prej nisem vedela niti kako se jim reče, kaj šele kaj več.
Anja
RIBLOV NA SLIVNIŠKEM JEZERU
V petek popoldan 26. 9. 2014 smo se odpravili na Slivniško jezero. Dogovorili smo se kdo bo lovil in kdo bo šel peš okoli jezera. Jaz sem se odločil da bom lovil. Najprej sem si pripravil palico, na njo dal boilo in vrgel vabo v vodo. Potem sem začel krmiti s kobro, nato še z raketo. Nekaj časa smo se pogovarjali in po dveh urah sem dobil prvega krapa težkega okoli 2 kg. Jan je dobil 3 krape od katerih sem mu jaz enega potegnil na suho. Zvečer ko smo postali lačni, smo si naročili pico. Zvečer ni nihče dobil nobene ribe. Ob sedmih zvečer smo pospravili stvari in odšli domov. Imeli smo se lepo.
Slivniško jezero je najbolj znano po največjem ulovljenem somu v Sloveniji težkem 95 kg. Največji ulovljen krap v jezeru pa je bil težak 27 kg. Jezero je umetno, nastalo je leta 1976. Njegova največja globina pa sega tja do 14 m. Pregrada je bila zgrajena za potrebe tehnološke vode Železarne Štore in kot zadrževalnik poplavnega vala, sočasno pa naj bi se na akumulaciji razvilo tudi ribištvo ter rekreativni turizem.
Vir:(https://www.google.si/search?q=slivni%C5%A1ko+jezero&espv=2&biw=1600&bih=7)
RIBIČIJA NA SLIVNIŠKEM JEZERU =)
Bil je zelo lep dan. Po pouku smo z učiteljico in nekaj sošolci odšli za Slivniško jezero.
Dogovorili smo se kdo bo kam šel. Mi, fantje (Amadej, Nejc, Kristjan, Jan, Blaž) smo se odločili, da bomo lovili, ostali pa so se odločili, da bodo šli peš okoli jezera.
Lovili smo zelo veliko časa. V tem času smo se zelo veliko se nasmejali, pozabavali in še kaj …
Ulovili smo štiri krape. Dva je dobil Blaž, dva pa Jan. Naučili smo se veliko novega.
Proti koncu ribolova smo bili že vsi zelo lačni, “nakraspali” smo nekaj drobiža in si naročili družinsko pico.
Jaz mislim, da bi morali to dogodivščino še velikokrat ponoviti. Saj se z vsako dogodivščino naučimo veliko novega.
Meni je bilo res vse zelo všeč, še posebej, ker smo se veliko pogovarjali in se družili.
Denis Pevec 8.a
Super ste! Zelo zelo ste pridni! Vsi skupaj si zaslužite VELIKO pohvalo … In kar težko mi je, ker ne morem biti z vami; lahko pa vsaj gledam vaše čudovite fotografije. Vedno spremljam vaše delo in ga bom še naprej.
Naj bo raziskovalni duh vedno med vami 🙂
Tudi vas vabimo zraven, med naše naravoslovne podvige! Da bi skupaj raziskovali in odkrivali, predvsem pa se imeli fino! 😀
Marjana, lep pozdrav in hvala za pohvalo (paše ;))
Tudi mi te pogrešamo in z veseljem te vzamemo zraven na kakšen potep. Zdaj smo s potepanji komaj začeli 🙂
Ja kaj naj rečem … zelo lepo smo se imeli. Veliko smo se družili, veselili in smejali. Ulovili smo tudi nekaj rib. =)
🙂 boljših sopotepinov še nisem imela. Veselo druženje, polno smeha je bilo tudi meni v veselje.
Hvala za povabilo. Z veseljem se vam bom kdaj pridružila :).
Sem se bala, da boste že kmalu zaključili s potepanji, ker ste bili … se mi zdi, da kar cel mesec na terenu 🙂
Za naša prijetna “potepanja” bomo vedno našli kak dober izgovor 😉