22. marec svetovni dan voda

Vid Palčnik

Biser življenja

Teče, teče skoz’ višave,

teče, teče skoz’ nižave,

teče, le kdo ve kam?

Morda potuje skozi širni svet,

morda se ustavi tam kjer je Bled,

morda pride k nam živet,

nam z žuborenjem polepša svet.

Vendar tiho pride in odide, nič ne reče

in se počasi preteče,

v svojo širno globino,

kjer našla bo svojo milino.

Ne pozabimo ta biser sveta,

ki priteče iz gora

in napolni naša srca.

Daša Zeme

VODA

Voda je vir življenja. Da lahko živimo, moramo piti vodo. Vsa živa bitja (rastline, človek, živali in vsi ostali organizmi) za življenje potrebujemo vodo. Prvo življenje se je razvilo v vodi. V vodi obstaja veliko odkritega in tudi še neodkritega življenja. Vodo vsebujejo vse pijače. Človek je sestavljen iz 60-70% vode. 73% vode pokriva naš planet. Voda je čista snov, ki nima ne vonja in ne okusa. Poznamo slano vodo (morje) in sladko vodo (jezera, reke, podtalnica,…). Brez vode ne bi bilo življenja na planetu zemlja. Na svetu je tisočere rek, jezer in potokov v katerih plavajo ribe in ostali organizmi. Vodo uporabljamo v gospodinjstvu, industriji in v skoraj vsaki panogi. S pitno vodo pa se žal tudi tuširamo, z njo se umivamo in z njo splakujemo wc školjko.

Amadej

Tvoj tok nam daje mir,

Občudujem tvoj prečudovit izvir,

Ki beži mi izpred oči,

Občutki moji so zdaj mešani.

Vem, ni ti lahko,

In tudi, da sedaj ti je težko.

 

Verjamem, da nekoč ti bolje bo.

Edina ti naša si kraljica,

Ljudje znajo biti proti tebi kot bodica.

Imajo te v pesti,

Čuden svet te oblega,

Ampak ti se ne pustiš zmesti,

Sposobna si čisto vsega.

Ti prava si dobrina,

Naša dobra je mladina.

Ostala boš naš vir življenja,

Seveda, vsi smo takšnega mišljenja.

Ti narediš lahko vse

In prav tega se marsikdo ne zaveda še!

Tjaša Gobec, 9.r.

 

W a t e r

Water in chemistry is H₂O.

It can turn into snow.

When it turns into ice,

it is cold but nice.

At room temperature – liquid,

The sea through – fluid.

It is a drinkable mix.

Seems like a pure fix.

Water is important very much.

It’s flowing, you can watch.

It can flood your town.

But don’t get your mood down.

Water can be salty, too.

What can you with it do?

It isn’t drinkable,

but it is swimmable.

Where we live, comes from tap,

But somewhere to find it, you need a map.

Someone uses it too much,

Others haven’t water such.

Found in rivers,

where dwell the beavers.

Also in lakes

that human sometimes makes.

Composed by Jan Žekar, 8. b

ČUDEN ULOV

Nekega lepega jutra se je France Prešeren odpravil ribarit  na Slivniško jezero. Hotel je uloviti največjo postrv na svetu in jo pokazati družini.

Ob vodi si je pripravil vso ribiško opremo in čakal. Minila je že ena ura in … nič. Minili sta že dve uri in … še kar nič. Nato pa se je domislil.  Začel je peti pesem Povodni mož, saj je mislil, da bo tako privabil k sebi  postrv. Čez nekaj časa je res nekaj ujel, a ni bila postrv. Bil je Povodni mož.

»Prijatelj moj zakaj si me poklical?« je rekel Povodni mož in ga z ribjimi očmi debelo pogledal. Prešeren pa je vljudno odgovoril: »Žal mi je, mislil sem, da bom s to pesmijo ulovil veliko postrv.«

Naenkrat pa od nikoder prileti žoga in Prešerna zadene v glavo tako, da je kar omedlel. Ko se je zbudil, Povodnega moža ni bilo več. Pri sebi si je mislil, da je bila to samo ena velika čudna sanja.

Odpravil se je nazaj k ribarjenju in začel peti. Tokrat je pel drugo pesem, pesem z imenom Prošnja. Tudi tokrat je nekaj ujel. A je bila na mestu postrvi neka deklica z rdečimi lasmi in z zeleno plavutjo. Predstavila se je in rekla da je jezerska deklica. Prešeren se je najprej zasmejal, nato pa omedlel. Ko je prišel k sebi jo je vprašal »Kaj me vlečeš za nos?« Jezerska deklica se zasmeji in mu naroči, da mora peti drugo pesem, če hoče uloviti največjo postrv na celem svetu. Prešeren jo je vprašal, katera pesem bi lahko to bila. Jezerska deklica mu na uho zašepeta pesem z naslovom Ribič. Prešeren jo zapoje in glej, že postrv skače  iz vode. Jezerske deklice pa ni bilo več. Prešeren je ulovil postrv, ki jo je hotel in jo pokazal družini, a tistih spominov na jezersko deklico in na podvodnega moža ni bilo več.

STRANGE CATCH

One beutiful morning France Prešeren was going to Slivniško lake to go fishing. He wanted to catch the biggest trout in the world and show it to his family. He prepared his whole equipment and waited. It’s been an hour and still nothing. It’s been two hours and still nothing. Then he got an idea. He started to sing a song named Povodni mož, because he thought that this way he will catch a trout. After some time, he really  caught something but it wasn’t a trout, it was Povodni mož himself. »My  friend why did you call me?« said Povodni mož and looked him with his big fish eyes. Prešeren politely answered »I am sorry, I thought I will catch a throut with this song.« Suddenly a ball out of nowhere was heading his way and hit him so badly that he fainted. When he woke up, Povodni mož wasn’t there anymore. For himself he thought that it was just a big weird dreams. He went back fishing and began to sing. But this time he sang another song, a song named Prošnja. Again he caught something. But it wasn’t a trout, it was a girl with red hair and green fins. She introduced herself  and said that she was a mermaid. Prešeren laughed and suddenly he fainted. When he woke up, he said »Are you joking?! « The mermaid laughed and orderd him that he needed to sing another song if he wanted to catch the biggest trout in the world. Prešeren asked her what song could that be. The mermaid wispered him the song entitled Ribič. Prešeren sang it and a trout jumped aut of water, but the mermaid wasn’t there anymore. Prešeren caught the trout, he wanted and showed it to his family, but the memories of the mermaid and Povodni mož weren’t there anymore.

Urška Završek

RIBOLOV

Bil je dan po močnem deževju, ko sem se že ob petih zjutraj odpravil na ribolov z Žigo. Bilo je še temno, ko sva bila že za jezerom. Razložila sva opremo in pričela z lovljenjem. Še preden sva se udobno namestila, sva že zaslišala signalizator kako piska. Bil je majhen krap. Nato sva pričela s krmljenjem. Oba sva lovila z zig sistemom, kar je bila pot do uspeha. Na suho sva uspela potegniti 7 krapov, rekord pa je bil 11 kilogramski krap. Vse ribe so bile tudi izpuščene. Z ribolovom sva končala okoli devete ure in vesela odšla domov.

Nejc

POT DEŽNE KAPLJE

 

Začne se kot oblak,

nadaljuje kot dež šibak.

Proti tlom kaplja brž strmi;

nazadnje v jezero Slivniško prileti.

 

Tam opazi ribiče, ki lovijo;

toda tok jo preganja nemilo.

Tako po Voglajni dol zdrvi,

dlje kot teče, bolj se krepi.

 

Z Voglajno zdaj hiti proti Celju kot maratonec,

tam pa jo dočaka svoj konec.

Savinja se Voglajne prilasti,

ia pa proti Savi že hiti.

 

S Savo kaplja zdaj leze počasi,

do Zagreba in še dlje.

Donava, stara starka, pa želi,

v Beogradu Savo prilastiti si.  

 

Z Donavo mogočno kaplja zdaj potuje,

ne ustavi se nikdar.

Čeprav jezo včasih kuje,

Potrpi, gre naprej in vzdihuje.

Z Donavo mogočno  pred morjem zdaj ustavi se,

ni črno, pa čeprav tako mu je ime.

V Črnem morju se kaplja izgubi,

tam le počitka si želi.

 

Pa pride sonce, kaplja izhlapi;

kot gost oblak visoko pod nebo poleti.

Veter jo ponese neznano kam;

mogoče v daljne kraje ali pa spet k nam?

 

Tako kapljica pogumna,

prepotovala je že pol sveta.

Kdo ve, kje je sedaj;

mogoče je blizu tebe prav zdaj.

Aljaž Žafran

Vabljeni na čudovito 3D potovanje (uporabi miško!) v kraško podzemno kraljestvo, ki ga je v več tisočih letih voda ustvarila v sodelovanju z apnencem in ogljikovim dioksidom.

Ta jama je zaprta za javnost, odprta je bila za par izbrancev, ki so imeli študijske razloge in to 4x. Sedaj je zapečatena in vstop vanjo ni več mogoč (zaradi izjemne lepote in nevarnosti, da se kaj ne uniči, nikoli ne bo odprta jama za javnost).

Bosonogi rov pa zato, ker so v jami hodili bosi, da ne bi kaj poškodovali. Vzemimo si nekaj časa, in si oglejmo daleč najlepšo jamo…

Kraški svet je zaradi poroznosti kamnin in zato majhne sposobnosti prečiščevanja površinski voda, med najbolj občutljivimi in zato potrebnimi posebnega varstva.

Čudoviti svet, ki ga ustvarja Narava … naj občudovanje teh lepot v Vas vzbudi spoštovanje do Nje.

Foto in misel: Maja Mesarec, 7. a

Voda

1.  Približno 70 odstotkov telesa odrasle osebe sestavlja voda.

2.  Ob rojstvu, približno 80 odstotkov telesne teže novorojenčka predstavlja voda.

3.  Pitje prevelike količine vode lahko privede do zastrupitve z vodo. Zastrupitev z vodo se

pojavi, ko voda redči nivo natrija v krvnem obtoku in povzroča neravnovesje vode v telesu.

4.  Zastrupitev z vodo se najpogosteje pojavi v obdobju intenzivne telesne vadbe.

5. Kljub temu, da je priporočena dnevna količina vode 8 kozarcev dnevno pa ni potrebno, da zaužijemo vso vodo v tekoči obliki. Skoraj vsaka hrana nudi telesu nekaj vode.

6.  Brezalkoholne pijače, kava ali čaj kljub temu, da so izdelane skoraj v celoti iz vode, vsebujejo kofein. Kofein deluje kot blag diuretik, ki preprečuje prenos vode.

7.  Voda (izključno iz vodikovih in kisikovih atomov) ima nevtralno Ph vrednost 7.

8. Voda raztaplja več snovi kot katerakoli druga tekočina. Kjerkoli se voda prenaša s seboj nosi kemikalije, minerale in hranilne snovi.

9.  Od 70 do 75 odstotkov zemeljskega površja prekriva voda.

10.  Veliko več sladke vode se nahaja pod zemljo v vodonosnikih kot pa na zemeljski površini.

Moja izkušnja

Poleti smo bili na morju, na Viru, kjer je bilo potrebno vodo prekuhavati. Ker tega nismo vedeli, smo pili iz pipe namesto da bi jo kupili v trgovini. Po nekaj dnevih smo vsi zboleli. Imeli smo prebavne motnje. To nas je izučilo, da smo jo redno prekuhavali. Iz te izkušnje sem se naučil, da če bi bila voda povsod onesnažena, bi umrli in življenja na zemlji ne bi bilo več.

Kristjan

Water

Water is the most inportant thing in this world. Without it there would’nt be any of us. Just the fact, that the first organizems were born in the water and became dependet of it makes water important. Organizems then transfered to land and still dependet on it. Water gives our body minerals, which we use to transfer to energy. Did you know, that 70% of our brains is water, that when a baby is born it’s weight is roughly 85% water. Without water we are nothing.

Interesting Facts:

3.4 million people die each year from water related causes.

The average toilet uses 6 liters of waters per flush.

Our bones are 31% water.

1% of the world’s water is drinkable.

There is a water reservaur floating in space that is equivilant to 140 trillion times all of the ocean water in the world.

Source: http://www.factslides.com/s-Water

Aljaž

 

RIBOLOV

Bilo je v lanskem šolskem letu, ko sem takoj po šoli odhitel za vodo lovit ribe. Deževalo je ves dan in riba je zelo »delala«. Bilo je veliko prijemov in sem zelo užival v tišini. Prvi prijemi so bili ribe nad 10kg. Bil sem zelo presenečen, saj ni bilo nobene majhne ribe. Proti večeru sem dobil svojega največjega krapa 16kg. Dobil sem ga na zig 4m. Z ribo sem se boril kar 30 min. Bil sem sam in s 4metrskim zigom je težko dobiti ribo. Medtem ko sem pohitel k mentorju, da me slika, mi je krap skoraj ušel nazaj skupaj s palico. Ta dan je bil eden najboljših v moji ribičiji. Naslednji dan je prišel še prijatelj Nejc in dobil svojega prvega krapa na Slivniškem jezeru. Nato sva ujela še 7 krapov, a v primerjavi s prejšnim dnevom sem bil razočaran. Pridružil se nama je še Jan, ki pa ni imel sreče z ribami in ni nič ujel. Na koncu smo si naročili še pico, kar je prava hrana za ribiče.

Žiga

 

Jan in Gašper priporočata v branje zanimivo stran. 

VODA

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje ter se s padavinami vrača na kopno, v oceane, reke … Na kopnem se del vode porabi za življenjske potrebe, del pa odteče v reke, podzemlje, ki se nato izteče v morje, del pa je tudi izhlapi. Na Zemlji je sladke vode malo, dostopne pa še precej manj. V 100ih letih se je poraba pitne in sladke vode povečala za šestkrat. Na svetu zelo veliko dežel, kjer zelo primanjkuje vode, predvsem pitne. Za to pomanjkanje so ponekod krivi predvsem ljudje, npr. z odlaganjem strupenih odpadkov v naravo predvsem v bližini rek, potokov,… Zato postane voda neprimerna za pitje.

Največ problemov z vodo in sanitarno oskrbo je v nerazvitih deželah, kot sta Afrika in Azija. V Afriki otroci in ženske vsak dan porabijo več ur za prinašanje vode iz rek, ki jo potrebujejo za pranje oblek in pitje. Čeprav je na nekaterih področjih same vode dovolj, pa je vprašljiva njena čistoča in primernost za pitje.

Veliko ljudi se sploh ne zaveda, kako pomembna je voda. Vsakdo je bil že kdaj žejen in mu je bil dostop do vode za kratek čas onemogočen. Kaj pa, če nimaš dostopa do pitne vode kakšen teden ali pa še celo več. Ljudje bi se morali bolj zavedati kako pomembna je voda za preživetje. Ter se hkrati bolj truditi, da bi bila voda čim manj onesnažena ter, da bi z njo ravnali gospodarno.

Voda ni vredna zlata, ampak še veliko, veliko  več.

Zato z vodo ravnajmo gospodarno ter ne onesnažujmo okolja in svet bo postal lepši.

En človek ne more spremeniti sveta, zato

se moramo vsi potruditi po najboljših močeh.

Martina Gajšek

A LITTLE WATERDROP IS TRAVELLING

 

Let me tell you a story about a little waterdrop, named Annie.

Annie was living in the Atlantic ocean with her brothers and sisters. Every day the waves were carrying her very slowly in the ocean. One day bored Annie had enough of boring waves, so she decided to travel around the world to meet new friends and get to know new cultures. She grabbed her bag and went on her way.

Her first station was the Mediterranean sea. When she arrived to Europian coast of the Mediterranian sea, she was so supprised and excited, because the beaches were full of different, nice and happy people. She was sunbathing near the beach for some minutes.

Then she swam southern to the hot African coast. The sun was shining very strong, so she changed into a water vapour. The southern wind was blowing and Annie travelled through the desert Sahara. On her way through northern Africa, she saw many people and children without food and water. She was very sad. Annie wanted to come down to thirsty children and say them: ” Here you have it, drink me! ”, but she was still vapour. When she came to the equator, she changed back into liquid and fell down into the river, which took her with her. While the water was carrying her, she was admiring huge trees and tropical plants.

The river brought her to the delta, where it flew into the Indian ocean. She traveelled  eastern, near Asian coast. There she saw many people who spoke a very difficult language, she didn’t understand it, but she liked it. Close to Australian coast she met a drop of water like her, her name was Amanda. Amanda has been lost in a whirl. They concluded that Amanda will go home with her.

They crossed the Pacific ocean and America, and came back to the Atlantic ocean.

Annie isn’t  bored anymore, because she had a friend now, so they can play and talk every day.

Kaja Tovornik, 8.b

Voda

Voda je za nas najbolj pomembna snov
in za življenje ena najbolj pomembnih osnov.
Vsak dan porabimo je veliko preveč,
in za nepomembne stvari vržemo jo preč.
Medtem ko v nekaterih državah vode primjankuje,
zaradi česar se prebivalstvo strmo zmanjšuje.

Če Afriko v celoti za primer dam,
ljudje bojujejo se za vodo vsak dan.
In takšen kmalu bo postal cel svet,
saj voda je kot nekakšen cvet,
ki moramo ga varovati,
če z njim želimo koga obdarovati.
Zato vodo moramo paziti,
če nočemo, da bodo organizmi na Zemlji le še miti.

Veliko vojn na svetu zaradi vode se godi,
saj pitna voda nam se nepomembna zdi.
A njeno pomembnost spoznajo ljudje tam kjer vode primanjkuje,
in zaradi ogromne porabe se procent pitne vode še zmeraj zmanjšuje.
In če bomo nadaljevali z brezglavim porabljanjem še naprej,
bo delež pitne vode manjši kot je bil kdaj koli prej.

Jan Fidler

VODA

Voda je ena najpomembnejših življenjskih potreb. Voda je potrebna za vsa živa bitja. Živali brez vode ne morejo živeti. Brez vode bi umrle.

Rastline prav tako potrebujejo vodo, ker bi brez vode ovenele.

Ljudje najbolj potrebujemo vodo, saj moramo odrasli na dan zaužiti povprečno od 2 do 3 litre vode na dan. Če hoče človek jesti, potrebuje zato vodo. Ljudje smo pa tudi največji porabniki glede vode. Ko si umivajo zobe ne zapirajo vode, ampak voda teče tudi tisti čas, ko si zobe ščetkajo. Voda je sestavljena in dveh različnih atomov: vodika in kisika. Pri 4 °C ter tlaku 1 bar ima voda največjo gostoto.

Voda je v človekom telesu razporejena:

človeški organ	delež vode (v %)
zobje in kosti	10–13
rdeče krvničke	okoli 68
jetra	okoli 70
mišičevje	75
pljuča in možgani	80
kri in plazma	okoli 90
limfa in slina	94–96

Vanja Melanšek. 8. b

 

OGNJENA POŠAST

Še zadnje vprašanje, pove napovedovalec zadnjemu igralcu, ki je ostal v igri. Vprašanje se glasi: ˝Brez katere naravne snovi, ne bi bilo življenja na Zemlji? Imate 15 sekund za odgovor, začne napovedovalec odštevati. Kot zadnji igralec je v igri ostal sirijski deček, star okoli 20 let. Videti je bil zaskrbljen, vendar se je spomnil babičinih besed: ˝Bistvo je očem nevidno!˝ Čas je hitro tekel in v zadnji sekundi je deček zaklical voda! Občinstvo se je začelo smejati. V tistem trenutku je deček povesil glavo, vendar ne za dolgo. Na ekranu se je čez nekaj trenutkov prikazala zelena luč. Občinstvo je vzkliknilo in režiser je dečku, ki ni imel imena, prinesel  50.000€. Ker so mu morali napisati ime na ček, so si prijatelji izmislili, da mu bo ime Ortu. V tistem trenutku se mu je življenje spremenilo. Iz revnega dečka je postal bogataš. Vendar je kljub temu ostal zvest prijateljem in družini. Denarja ni hotel zapravljati. Privoščil si je le leseno hiško ob Ognjenem jezeru. Majhna hišica je stala na samotnem mestu. Vendar je bila kljub temu nekaj posebnega, saj so bile okoli nje poti, vse pa so vodile k majhni leseni kolibi na drugem koncu jezera.  Ortu se je odpravil po poti in čez nekaj časa je zagledal kolibo. Pogledal je okoli sebe in občudoval naravo, ko je zaslišal nekakšen zvok. Pogledal je in videl žival. Vendar ne kar navadno žival, temveč pošast. Zasmilila se mu je, ker je bila tako majhna in nemočna, zato jo je vzel domov. Doma jo je postavil v košaro in jo opazoval. Bila je grda in imela je samo eno oko. Spoznal je, da je doma ne bo mogel imeti, zato jo je hotel prijeti in odnesti v kolibo. Takrat pa ga je pošast začela gristi. Spustil jo je in zbežal daleč od nje. Ob tej vznemirjenosti se je ustavil pred hišo. Ni več upal nazaj. Odločil se je, da se vrne domov. Vendar ni pomislil, da bo pošast rasla in rasla. Čez nekaj mesecev je zbral pogum in odšel nazaj v svojo hišo. Ni mogel verjeti očem. Pošast je bila skoraj tako visoka kot hiša. Vedel je, da tukaj  ne more ostati čez noč, zato je odšel nazaj domov. Hitro je zaspal, vendar je imel nemirno noč. V sanjah se mu je prikazala babica in dejala: ˝Pošasti ne boš mogel pregnati, zato najdi način, kako jo ustaviti, vendar ne razmišljaj preveč!˝ Naslednje jutro se je odpravil v knjižnico, da bi izvedel malo več o Ognjenem jezeru. Sploh ni vedel, kaj iskati. Veliko časa je minilo in Ortu je prebiral knjige. Našel ni nič zanimivega, le mit o Ognjenem jezeru. Pravi, da se jezero tako imenuje, ker v njem živi pošast po imenu Ogenj, ki jo še nikoli niso srečali. V tistem trenutku ni vedel, ali mu to koristi, vendar drugih podatkov ni našel. Ponoči se mu je v sanjah spet prikazala babica, ki je dejala: ˝Pomisli na svojo najlepšo izkušnjo v življenju.˝ Ortu je takoj pomislil na kviz, vendar ni našel nobene povezave s pošastjo. Dolgo je tuhtal in pomislil, kaj pa če se pošast v njegovi hiši imenuje Ogenj. Pripravil je načrt in odšel k Ognjenem jezeru. Preden je vstopil v hišo je prižgal ogenj, s katerim je privabil pošast k jezeru. Ortu je vedel, da voda pogasi ogenj. Palico je odvrgel v jezero in pošast je sledila palici. Takoj, ko je pošast stopila v vodo, je izginila. Tako je ugotovil, da je prvič srečal pošast po imenu ogenj. Bil je zelo vesel. Utrujen od razmišljanja se je ulegel in zaslišal babičin glas: ˝ Vidiš, voda ni samo za pitje, z njo lahko pogasimo tudi ogenj. Voda ti je že prinesla srečo v življenju, zdaj pa ti je rešila življenje. Saj sem ti rekla, bistvo je očem nevidno!˝

Maša Zeme

 

REKA

 

Reka teče preko trat,

mimo mestnih vrat.

Preko trat zelena še potuje,

mimo mest pa nosi že odpadke tuje.

Voda ta iz reke,

teče čez mnoge prepreke.

Pil boš vodo, ki prišla je z njo,

na koncu tudi ti.

Če potreba bo,

jo pili bomo vsi.

Žabe, ribe, ptice v reki živijo

in se po njeni vodi lovijo.

Le zakaj bi dom jim vzeli,

zakaj jih v reki ne bi imeli?

Le komu je njihova reka napoti,

le kdo noče, da bi tekla tu okoli?

Reke bodo zajezili

in jih v jezera spremenili.

Če tega ne bodo storili,

jih bodo z odpadki napolnili.

Manja Maček

VODA

Voda ali kemijsko H₂O je edina snov, ki jo najdemo na  Zemlji v vseh treh agregatnih oblikah: v tekočem agregatnem stanju (morje, reke, jezera…), v plinastem (vodna para…) in v trdnem (led).  Voda se pri 0°C začenja spreminjati v led, pri 100 °C pa se začne spreminjati v vodno paro.

Vsa živa bitja jo potrebujejo za življenje. V vodi živijo razne vrste rib, kitov, morskih psov, hobotnic … in še veliko neodkritih živali.

Voda je povezana z velikim številom zgodb, pripovedk in legendami. Najbolj so znane zgodbe o sirenah oziroma morskih deklicah.  Zgodbe o sirenah so si izmislili mornarji, ki so preživljali svoje dneve na ladjah. Pripovedke so si zelo različne. Sirene oz. morske deklice so pa v vseh pripovedkah pol riba, pol ženska. Sirene so s svojo lepoto in petjem zavajale mornarje, jih zvabile v vodo ter jih utopile. Vsem pa nam je poznana zgodba o Mali morski deklici.

Zelo znane so tudi zgodbe o povodnih možeh. Te zgodbe so si izmislili starši, da bi z njimi strašili otroke. Tudi v naši bližini živi eden, ki vsako leto pride iz Slivniškega jezera in otrokom deli bisere.

Poznamo tudi pesem F. Prešerna Povodni mož.

Med znanimi zgodbami je tudi pripoved o Moby-Dick-u. To je velik bel kit, ki so ga lovili številni ljudje, a je večino ubil.

Ter zgodba o velikem krakenu ki je strašansko velika hobotnica, ki s svojimi lovkami uničuje  ladje.

Sandra Planko

22. marec – svetovni dan voda

Voda je osnovni vir življenja za vse organizme. Ponekod na svetu jo je veliko, drugod je primanjkuje. Šele, ko je nimamo več na pretek, se zavedamo njenega pomena. Na Zemlji je le malo pitne vode, saj je večina slane. Ko nastopi suša, jo začne rastlinam primanjkovati, s tem pa so lahko ogrožene tudi živali, ki nimajo dovolj hrane. Kadar je suša dolgotrajna, moramo varčevati z vodo tudi ljudje. Takrat so po radiu in televiziji obvestila, ki nam to sporočajo. Takrat se doma ne sme  prati avtomobilov, ne smejo se zalivati zelenice in vrtni pridelki. Najbolj občutimo, kako pomembna je voda, ko smo poleti na travniku ali na kakšnem pohodu in nekaj časa nimamo pijače. V teh primerih nam najbolj ustreza voda, saj se z njo najbolj odžejamo.
Nekatere reke so onesnažene, ker se vanje iztekajo industrijske odplake. Poleg tega pa reke prinesejo v svojem toku še ogromno najrazličnejših smeti, tudi škodljive snovi. Nekateri ljudje odpadke vržejo v oddaljeno reko, da ne bi imeli sami onesnaženo okolje v bližini doma. Ne zavedajo pa se, da imajo tudi oddaljene onesnažene reke vpliv na njih, saj se reke izlivajo v jezera, jezera v morja in morja v oceane. Ljudje v jezerih ribarijo, vendar so zaradi onesnaženja prizadete tudi ribe, ki tam živijo. Tudi v konzervah so lahko z nevarnimi snovmi onesnažene ribe, sploh če gre za večje (tuna). Pred nekaj leti so v Tihem oceanu delali poizkuse z jedrskimi in vodikovimi bombami. Poleg tega, da se je onesnažilo ogromno vodnih virov, se je onesnažil tudi zrak, kar je škodljivo vplivalo na veliko ljudi na svetu. Zdaj jedrski poskusi niso več dovoljeni, vendar bi se moral vsak človek še posebej sam zavedati, da je takšno početje zelo neumno, brezbrižno in neodgovorno za naravo in s tem tudi za vse ljudi.

Kar smo naredili slabega naravi, smo naredili sebi.

Vesna Jurjec, 8. a

INTRESTING FACTS ABOUT WATER

• Nearly 70% of an adult s body is made up of water.
• A healthy person can drink about 48 cups of water a day.
• By the time the person feels thirsty, his or her body has lost over 1% of its total water amount.
• The weight a person loses directly after intense phsyical activity is weight from water, not fat.

Top 5 reasons to

DRINK WATER!

Water is essential to human s survival-if you don t drink water you will dehidrate and eventuly die.

Water helps to maintain a healthy body weight by increasing metabolism and regulating appetite.

Drinking enough of water can decrease the posebility of getting diffrent types of cancer.

It also prevents headaches so, if you have a headache drink a lot of water.

Makes your skin glow!

 

The moral of this is drink water and be happy!

By Robi Jazbinšek

 

POMEN VODE ZA ŽIVLJENJE

Voda ima odločilno vlogo v rastlinskem in živalskem svetu, saj brez nje ne more živeti nobeno živo bitje. Poleg tega je voda sestavni del vseh živih bitij. Človeško telo na primer, vsebuje 60-70% vode, nekatere rastline pa celo več kot 90%. Meduzino telo pa je skoraj v celoti iz vode. Voda kroži skozi telo živega bitja. Ljudje jo dobimo s hrano in pijačo, izločamo pa s sečem, izdihanim zrakom in znojem. Podobno velja za nekatere živali. Rastline jo vsrkavajo skozi korenine in oddajajo skozi liste. Ker so v njej raztopljene razne snovi (rudninske snovi,sladkor, sol …) tudi te krožijo skozi živa bitja ter jim omogočajo razvoj in življenje. Poleg vode za kuhanje in pitje, rabimo vodo za umivanje, pranje in industrijsko proizvodnjo. Posebno v industrijski rabi se voda pogosto onesnaži.

Maruša

SVETOVNI DAN VODA

22.3 vsi praznujemo dan voda. Takrat se zavedamo, kako pomembna je voda, saj jo ogromno porabimo vsak dan. Že prvi organizmi so se razvili v vodi, to nam da vedeti, da brez vode ni življenja na Zemlji. Zemljo sestavlja okoli 75% vode, od katere je pitne zelo malo. Z vodo moramo ravnati skrbno, saj je verjetnost, da jo bo že čez nekaj desetletij zmanjkalo. Tako smo ozaveščeni, da jo ne pustimo teči, ko se umivamo …

BLAŽ ČUJEŽ

VODA

Voda je zelo pomembna za življenje, saj so se prvi organizmi razvili v vodi. Brez vode ne bi bilo življenja. Vsako živo bitje za življenje še sedaj potrebuje vodo. Voda je pomembna tudi za energijo, torej reke, ki poganjajo hidroelektrarne. Mnogi ljudje se sploh  ne zavedajo, kako pomembna je voda. Voda pa lahko povzroči tudi veliko škode, npr. ob poplavah.

Martina

VODNI KROG (kroženje vode)

Voda na Zemlji neprestano kroži. Morje, kopno in ozračje so največji zbiralniki vode na Zemlji. So v medsebojnem ravnotežju. Sonce poganja kroženje vode in s tem vpliva na izhlapevanje vode tako, da v zrak (ozračje) prihaja v obliki vodnih hlapov. Izhlapevanje vode prihaja iz ledenikov, zasneženih površin, ribnikov, jezer in oceanov. Z izhlapevanjem vode v zrak pride največ vode iz oceanov. Tudi pri dihanju vsa živa bitja oddajajo v zrak ogljikov dioksid in vodo. Pri gorenju organskih snovi, nafte, lesa in drugih snovi prehajajo vodni hlapi v ozračje. Izhlapela voda se pri ohladitvi s pomočjo dviganja zračnih mas kondenzira, ter jo spremeni v meglo, roso in tvori oblake. Pri še večji ohladitvi pa se spremenijo vodni hlapi v točo, sneg in led. S padavinami dežja, toče in snega pa se ciklus kroženja vode sklene.

VIR: http://sl.wikipedia.org/wiki/Voda

Anamari Mecilovšek

Zanimiva dejstva o vodi

1. Približno 70% človeškega telesa predstavlja voda.

2. Ob rojstvu predstavlja voda kar 80 % novorojenčkove teže.

3. Zdrav človek lahko popije do 48 kozarcev vode na dan.

4. Če prehitro popijemo preveč vode, se lahko z njo zastrupimo. Zastrupitev z vodo se pojavi zato, ker postanejo telesne tekočine premalo slane, kar povzroči neravnovesje elektrolitov v možganih.

5. Zastrupitev z vodo se največkrat pojavi po pitju večjih količin vode po intenzivni vadbi, ko telo izgubi veliko vode s potenjem.

6. Priporočen dnevni vnos vode je približno 8 kozarcev. Ni pa nujno potrebno, da vso vodo užijemo v čisti obliki – skoraj vsa hrana ali tekočina vsebuje nekaj vode.

7. Pijače z mehurčki, kavo in čaj sestavlja večinoma voda, vsebujejo pa tudi kofein.

8. V vodi se topi več snovi, kot v kateremkoli drugem topilu. Kjerkoli v telesu jo najdemo, voda s seboj prenaša kemične snovi, minerale, vitamine itd.

9. 70-75% Zemljine površine je prekrite z vodo.

10. Veliko več vode, kot je je na površini, je shranjene pod površjem našega planeta.

11. Zemlja je zaprt sistem, kar pomeni, da ne izgublja ali prejema snovi. Torej: voda, ki je obstajala na tem planetu pred milijoni let, je še vedno ista voda, ki je na Zemlji danes.

12. Količina vse obstoječe vode na Zemlji je 1360 milijonov kubičnih kilometrov.

13. Od vse vode na svetu je človeštvo lahko uporablja le 0,3%. Toliko vode ja na voljo v podzemnih vodonosnikih, rekah in sladkovodnih jezerih.

14. Ko človek občuti žejo to pomeni,da je njegovo telo izgubilo že 1% vode.

15. Teža, ki jo človek izgubi neposredno po telesni aktivnosti, je teža izgubljene vode, ne maščobe.

Vir: http://www.carso.si/ors-15-zanimivih-dejstev-o-vodi                                               Jan Fidler

Voda

Reka modra črta je na zemljevidu,

ena je pri Kobaridu,

druge so vsepovsod,

kjer lahko gremo na pot.

Na morje naše Jadransko vsi ponosni smo,

ko se v poletni mesečini prav tja odpravimo,

na Zemlji morje je v večini,

a skrb za njega pa v manjšini.

Vse preveč v njem se najde smeti,

pa naj bodo jezera, potoki ali poti.

Človeku mar ne bo zato,

dokler vode zmanjkalo ne bo.

Voda teče,

nič ne reče,

ko po grlu se kot slap spusti,

se ti prebava uredi.

Pij jo pij in jo spoštuj,

ter jo počasi zaužij,

ker v Afriki veseli bi bili,

če imeli bi jo vsi.

Voda pa tudi nevarna je,

ko prestopi vse meje,

veliko ljudi ogrozi,

ter strah v njih vzbudi.

Katja Pungeršek

Voda

Voda ima zelo pomembno vlogo na Zemlji, saj brez nje ne more živeti nobeno živo bitje.Voda kroži skozi telo živega bitja. Naše telo vsebuje okoli 60 do 70 % vode. Ljudje jo dobimo s hrano in pijačo, izločamo pa jo s sečem, izdihanim zrakom in znojem. Podobno velja za nekatere živali. Naloga vode v človeškem telesu je, da vzdržuje stalno telesno temperaturo, prenaša informacije po telesu in uravnava prebravo. Redno pitje vode pri človeku zmanjša glavobole in odpornost proti boleznim. V  vseh vodah, ki so razmerno čiste, ostajajo živi organizmi, ki za sabo puščajo veliko organskih delcev. Onesnažene vode se očistijo, če ni onesnaženost premočna. Voda je le del narave, ki jo moramo spoštovati.  Zaradi onesnaženja  izumirajo razne vrste živali in rastlin, saj jim spreminjamo njihovo naravno okolje. Ljudje imamo pogosto nespoštljiv odnos do vode in je ne znamo rabiti in ceniti, zato se moramo potruditi in vsak dan zavestno skrbeti za rabo vode.

Julija Vinkler, 8.a

ZAKAJ SE ZEMLJA IN MORJE NE STIKATA Z NEBOM?

 

V začetku so bili zemlja, morje in nebo skupaj povezani.

A bogovi so bili med njimi ujeti in so želeli iti ven.

Ukazali so gozdu, naj prime zemljo in morje z rokami, stopala pa naj, kolikor se da, raztegne v nebo in jih naj loči.

 WHY DO NOT EARTH AND SEA JOIN WITH THE SKY?

In the beginning there were the Earth, the sea and the sky connected together.
But Gods were trapped between them and they wanted to go out.
They ordered the forest to hold the land and the sea with its hands and to extend its feet into the sky as much as possible and separate them.

 

Maja Završek

 

WATER

When I think about water, I think about life. There would be no life if there was no water. We are lucky to have clear water here in our country, because in some countries water is much dirtier. Some people have to walk far away to even get water. We’re running out of fresh water with every glass we drink. That’s why I think water is precious. Can you imagine that someday we will just have water in bottles and much more unhealthy drinks with loads of sugar and chemicals in them? I personally can’t, because I only drink water and nothing else. So we have to watch out how much water we waste, because no fresh water means no life.

                                                                                                             Ana Hostnik

 

THINKING ABOUT WATER

 

I can’t understand why we use drinkable water in toilets, for showering, for watering the flowers, etc.

And then we talk about almost 3% of drinkable water. I really don’t get it. Are we stupid or what? Am I stupid for saying that?

 

There are people, they don’t even know what clean water is. They drink dirty water and some of them die because they get ill.

On the other side, we don’t even think about how lucky we are. How we can drink from taps and we don’t have to care that we can get ill, becuase we have clean and drinkable water.

We spend too much water for so many unnecessarythings.

I get really angry when we spend overestimated water for necessary things.

It really is stupid.

 

We don’t even appreciate what we have.

Last year, when we were having really bad floods and people were without drinkable water. I wonder, if they started thinking about how lucky they were for having drinkable water every day. I hope that they started appreciating water.

 

And we need to appreciae every single water drop.

We need to be openminded about how long it will be possible to use clean water for drinking. And we need to change our habits.

Anja Furdi, 8b

LITTLE MERMAID

Granny was trying to make her grandson fall asleep. Every time she thought he closed his eyes and started dreaming, he woke up and requested another bedtime story. »Oh,« she said all frustrated. She was very tired and this was at least the fifth story tonight. But now, the old lady remembered one very interesting story about little mermaid. Not that »Little mermaid«, but another one, different than others. »That’s for girls!« the little boy said. »So no more stories. Good night, sleep tight!« grandma said and almost left the room. »Nevermind,« the little boy said. »Tell me the story, granny!« The old lady sat on the bed and started talking.

»In the times, when there was no TV and cell phones lived a little girl, called Mara. She was always playing with her friends aside nearby the lake. She was very respectful to nature and she was always taking care of it. She didn’t let the boys brake tree brunches and throw stones in the lake. She was taking care of the ducks and feeding the swans. One day, Mara went to the lake all by herself. While she was sitting on the pier, with her legs in the water, the lake started waving. Suddenly, a girl with long black hair and pale skin showed up. Mara jumped up. She was very scared, but the girl calmed her down. »Don’t worry! I won’t hurt you!« Mara was just staring at the beautiful girl. She couldn’t believe her eyes. Only now she noticed that the girl in the lake had a long blue fishtail. Ws she a mermaid? »Yes, I am a mermaid.« the beautiful girl said. »Oh, can she read my mind?« Mara was wondering. »I am a lake mermaid. My job is to protect this lake against mean, foolish people, who are trying to hurt this water. They haven’t realised yet, how important was this water for their lives. I saw how many times you were protecting animals, plants and flowers around here. I was watching you and your friends every day. You were very kind. So, I wanted to thank you for your care.« Mara smiled.She felt very proud of herself. »Do you have any wishes?« the beautiful mermaid said. »Amm, wishes?« Mara was thinking. She always wanted to swim below the surface, watch fishes and breath under the water easily. She wanted to be a mermaid just for a day! The big mermaid made her dreams come true. The big and the little mermaid were swimming deep down in the water, watching fishes and diving. She was happier than ever and…«

Grandma didn’t notice when her grandson started to breath very slowly and quietly. He fell asleep. The old lady took a big breath. But the most important thing she forgot to tell is that she was that »little mermaid«.

JULIJA ARTIČEK JOVAN, 8.a

 

Ko sem razmišljal o pomenu vode mi je po glavi rojilo:

Voda je kemijska spojina in polarna molekula. Okoli 70%  zemljine površine je prekrito z vodo. Voda ima velik pomen v rastlinskem in živalskem svetu saj brez nje ne more živeti nobeno živo bitje. Voda je tudi sestavni del vseh živih bitij. Človeško telo vsebuje 60-70% vode, nekatere rastline pa več kot 90%. Voda kroži skozi telo vsakega živega bitja. Dobimo jo s hrano in pijačo, izločimo pa jo s sečem, izdihanim zrakom in znojem. Rastline jo vsrkavajo skozi korenine in odajajo skozi liste. Poleg tega pa vodo rabimo tudi za higieno (umivanje zob, rok, tuširanje, umivanje posode…).

in tudi v industrijski proizvodnji ter kmetijstvu. Voda se v industriji pogosto onesnaži. Je tudi življenjski prostor za številne rastline in živali v potokih, rekah, jezerih, morjih. V njej lahko živijo stalno, na primer alge, ribe, ali občasno, na primer žabe, želve …

To je, na kaj vse sem pomislil ob besedi voda.

Davor Drobne 9.r

Asia, Europe, the USA,

you see water everywhere.

Australia has water too

in Africa you see deserts and some drops of water.

People in Africa need water,

but how can they get some?

People in the USA and some other places don’t know how to use water,

so they should give some water to Africa!

Every drop of water is important,

so we must appreciate what we have,

and help people in Africa,

with all our strength!

Julija Vinkler, 8. a

VODA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

Voda je najpomembnejši vir življenja, saj brez nje življenje ne bi obstajalo.

Prekriva skoraj tri četrtine zemeljskega površja. Morje daje Zemlji značilno modro barvo, zato ji rečemo MODRI PLANET. Vodovje sestavljajo svetovna morja in vode na kopnem. 70,8 % zemeljskega površja pokriva svetovno morje, 29,2 % pa kopno. Voda se nahaja v naravi v različnih oblikah: tekoči, plinasti in trdni. Večina vode v tekoči obliki je slana, le majhen del je pitna ( jezera, reke, potoki) in ji rečemo sladka voda. Največ pitne vode je zamrznjene v polarnem ledu in ledenikih.

Voda je pomembna za nas. Prvi organizmi so se razvili v vodi in postali od nje odvisni. Trajalo je več milijonov let preden so se organizmi preselili na kopno, ampak so še vedno odvisni od vode. Tudi fotosinteza ne bi potekala brez pomoči vode.

Voda ima mnogo pozitivnih učinkov na zdravje in splošno počutje našega organizma, zato je zelo pomembno, da je spijemo dovolj in ne le takrat, ko občutimo žejo in nam telo pove, da je dehidriralo. Naše telo je v veliki meri sestavljeno iz vode. Dve tretjini našega telesa je sestavljeno is vode. Tudi v krvi je velika količina vode (80 %), zato je le-ta nujno potrebna, da se krvne celice obnavljajo. Voda odnaša iz našega telesa škodljive snovi in čisti kožo. Zato je zelo pomembno, da spijemo zadostno količino (2-3 litre) vode na dan.

Voda je pomembna tudi v gospodarskem vidiku. Pri porabi sladke vode ima med vsemi gospodarskimi dejavnostmi vodilno vlogo kmetijstvo. Večina vode se porabi za namakanje v poljedelstvu, precej manjši del pa za napajanje živine. Med  sodobne načine namakanja pa prištevamo podtalno, površinsko, kapljalno namakanje in pršenje.

Z iznajdbo turbine vodno energijo izkoriščajo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, plimovalne elektrarne pa za proizvodnjo elektrike izkoriščajo moč morskih valov in razliko med plimo in oseko. Klasične hidroelektrarne delimo v dve poglavitni skupini: pretočne in akumulacijske. V Sloveniji imamo le pretočne elektrarne, ker akumulacijske hidroelektrarne potrebujejo velike bazene z vodo.

Uporaba vode v industriji je raznolika. V razvitih državah je industrija največji porabnik vode. Skoraj vsi delovni procesi v industriji potrebujejo vodo. Potrebna je za hlajenje, izpiranje, odplakovanje odpadkov, kot topilo, čistilo in za razne sinteze. Voda je pomembna predvsem za papirno, kemično, kovinsko, živilsko in tekstilno industrijo.
Poraba vode v svetu narašča. Največji delež pri celotni porabi imajo kmetijstvo, industrija in gospodinjstva. Za današnji svet sta glede porabe vode žgoča predvsem dva problema: preveliko izčrpavanje vodnih zalog in onesnaževanje voda. Ker vodni viri niso »večni«, bo v prihodnosti treba z njimi pametneje ravnati. Tudi v Sloveniji se moramo zavedati, da vodni viri nisi namenjeni le nam, temveč tudi našim potomcem.

ZATO: VARUJMO PITNO VODO, DOKLER  JO ŠE LAHKO.

Nekaj zanimivosti o vodi:

• WC-školjka porabi 6 litrov vode ob spiranju.
• V naših kosteh je 31% vode.
• 1% vode na vsem svetu je pitna.
• Vroča voda je težja od hladne.
• 92% vse sveže pitne vode je na Antartiki
• Svetovni rekord za zadrževanje sape pod vodo je 22 minut.

Aljaž Kumberger, 9.a

OŠ Slivnica pri Celju

ROKAVČKI

Vsako leto gremo na morje. Tako sem tudi jaz šla z starši, ko sem imela 4-5 let na morje – v Ankaran. Prvi dan smo postavili prikolico, ati je naredil večerjo, po večerji smo se odpravili na sprehod ter po sprehodu šli v posteljo, v Meževo deželo sanjati.

Naslednje jutro sem hitro pojedla zajtrk in z mamico sva šli v trgovino nakupit hrano. Hitro sva končali in šli s težkimi vrečkami v rokah proti prikolici. Vse sva pospravili tja, kamor je bilo treba.

Odločili sva se, da se greva kopat. Oblekli sva kopalke, vzeli brisači in se odpravili na bazen. Vzeli sva še rokavčke zame. Plavali in čofotali sva dobro 1 uro. Kmalu sva se naveličali in se ulegli na brisače, da bi se posušili. Jaz sem pojedla tudi banano, ki sem jo vzela zraven.

“Če greš nazaj v vodo, ne pozabi rokavčkov, da se mi ne boš utopila! Jaz bom ta čas malo zaspala” je rekla mami že z zaprtimi očmi.

“Ne, ne, ne bom, tega pa že ne!” sem ji odgovorila.

Čez 5 minut sem hotela še malo iti v bazen. Ampak nekaj sem pozabila, a se nisem spomnila, kaj. Hitro sem stopila in skočila v vodo. Tedaj sem ugotovila, da sem pozabila ROKAVČKE! Zagrabila me je panika, čisto malo sem še imela usta izven vode. Potegnilo me je v vodo, hotela sem se rešili, ampak mi ni uspelo. K sreči me je za roko zagrabila stara gospa in me potegnila iz vode. Tudi mami se je zbudila in me objela. Odšli sva proti prikolici, saj sva imeli dovolj vode, sploh pa jaz. Kar v trebuščku mi je plavala voda. Mami je povedala atiju, kaj se je zgodilo, on pa v smeh HA-HA-HA. To meni ni bilo čisto nič smešno. Pojedli smo večerjo in se odpravili spat.

Ta nezgoda, ki se mi je zgodila ni bilo dovolj. Naslednji dan je bilo isto, razen mami ni spala in rešila me je druga starejša gospa. Ostale dni  sem imela rokavčke, ko sva se šli z mamico kopat v bazen.

Zato, zmeraj ubogajte starše, ki vas opozarjajo glede rokavčkov. UBOGAJTE! Mene je drago stalo, še zdaj imam v trebuščku slano vodo. Nikoli ne pozabite, ko greste na morje ROKAVČKE!!!

Katja Bratec 8.b

Water

Water is a liquid,

that is odourless, tasteless and it hasn’t got any shape.

Chemical compound is this water,

made of two hydrogens and oxygen.

Water is a very precious substance in the world,

we use water for drinking and showering.

It is very necessary for life,

without water we would not hold out.

Janja Polšak, 8. b

Waves at the sea

I remember last year holiday. I think that I will never forget this holiday, because I had an accident with water.

Me and my family went for a walk every evening. My habbit is that I always walk by the sea. That evening, very strong wind was blowing, so there were very high waves. The waves were beating on the beach, so towels and cushions were all wet. I remember that some people were also swimming in the sea. These people looked very happy because they were swimming in the sea. As I said before, we went for a walk that evening. Of course I went near the sea and watched the people in the waves. Mum and dad told me not to walk near the sea because I could be wet. I didn’t listen to them because I was strong and stubborn and I said that the waves weren’t so high that they would reach me. For a while, I was just a little sprayed but I ignored the drops. Suddenly a big wave came and watered me. At the moment I was wet like I was swimming. My whole family was laughing at me. I was very disappointed because they were laughing at me and because my mum  and dad were right. I asked them to go back to the appartment because I was wet. Mum and dad told me that it was my fault. But then we went to the appartment, so I didn’t catch a cold. After that I never walked near the sea again when there were waves.

Janja Polšak, 8.b

VODA

Tiho teče brez postanka,

njen padec vedno je uganka.

Lahko je trda in spolzka

ali pa se dviguje kot parna vojska.

Vir je našega življenja,

včasih del našega veselja,

nikoli je ni preveč,

a nekaterim je odveč.

Pametno je z njo varčevati

ter z njo ves svet obdati,

lahko življenje z njo oživimo

in prijazen svet človeku naredimo.

Anja Artiček

A song about water

Water is delicious,
so, in it live a lot of fishes.
Why do we waste it for?
For drinking, washing and more and more.

Because we waste it too much,
we will spend it in next few years.
We do not realize,
that water is a treasure.

Jure Tojnko, 8. b

VODA

Voda mi pomeni veliko, čeprav se tega redko zavedam. Ko se mi mudi in sem žejna si iz pipe natočim kozarec vode, jo spijem in odhitim, v tem času pa ne pomislim kaj sem sploh popila, ampak mi je bilo važno, da sem se odžejala. Ko pa po televiziji gledam majhne otroke iz Afrike, ki pijejo vodo le dvakrat ali trikrat na teden (pa še to se njihove mame žrtvujejo) pa se zavem, da mi ne bi bilo lahko, če bi morala več dni na teden biti žejna. Pa tudi v gospodinjstvu jo uporabljamo ves čas, ko peremo perilo, posodo, čistimo tla, se tuširamo in tudi ko gremo na stranišče. Za to porabimo več litrov vode na dan. Mislim, da bi se v vsaki hiši našla kakšna napačna oziroma nepotrebna uporaba vode. Vsak se je verjetno že znašel v situaciji, ko ni imel vode dan ali dva, naprimer, ko so počile vodovodne cevi, ali pa ko na morju tovornjaki z vodo niso prišli pravi čas napolniti cisterne. Takrat smo se šele zavedali koliko nam dejansko pomeni voda, čeprav smo se znašli v situaciji, ki je bila hitro rešljiva. Ko pa nas voda doleti v trdnem agregatnem stanju smo pa v škripcih, zaradi ledu ne moremo v šolo, v službo, nekateri pa ne morejo celo ven iz hiše, kar lahko traja tudi več dni. Jaz imam najraje vodo v tekočem agregatnem stanju, saj mi omogoča življenje.

 Nina Šentjurc, 9. A

 

WATER

Water or H2O,

you need it for the living too.

It has the best taste,

and it is by the health in the first place.

We use it for a lot of things,

also birds for their wings.

We like ice in the summer,

and tea in the winter.

Because of it

you can cook,

throw a hook

and write a really good book.

 

Sandra Planko, 8. a

Ko me pokliče voda …

Mene velikokrat. Izkušenj z njo in ob njej se je nabralo za celo knjigo.

Tokrat o prijetnem srečanju, ki se vedno zgodijo v pravem trenutku.

Ko smo načrtovali vodno učno pot Voda je Dobrina, sem potrebovala še nekaj lepih fotografij s terena. Takrat grem na pot vedno sama. Potrebujem čas za videti in ker fotografiranja ne obvladam (bolj škljocam) ga potrebujem še malo več.

Bil je krasen sončen jesenski dan. Namenila sem se po strugi v sotesko, uživala v glasnem žuborenju hitrega pretakanja vode in opazovala Naravo. Veličastna je s svojimi stvaritvami. Zagotovo je minila že več kot ura in vsak prizor je bil že trikrat poslikan.

Počasi se je v tisti samotni soteski od nekod priplazil strah. Raje imam odprte poglede, verjetno me zato vleče v gore. V prsih me je začelo stiskati. Nezavedno ni želelo prisluhniti glavi, ki je z močnim glasom govorila:«Pa kaj noriš … poglej, kako lepo je tu.« Za hip je postalo preglasno celo žuborenje. In v tistem trenutku se je nad menoj, nad strmo steno, pojavil glasen otožen cvileč nepoznan zvok.

Zarezal je prav do srca. Le kaj bi to bilo?  Razum je prevzel nadzor in po nekaj dodatnih zvokih prepoznal predirljivo cviljenje zavor težkih strojev, ki so urejali cesto visoko nad sotesko.

Oddahnila sem si in v trenutku, ko se je moj um začel norčevati iz mojih občutkov, so se pojavili jasni in vedno glasnejši zvoki korakov po listju. Postajali so vedno glasnejši in vse bolj hitro so se mi približevali. Poiščem z očmi »razlago« in naravnost proti meni hiti …

… ja, prav majhen ježek je bil. Tako radovednega ježka in predvsem pogumnega, še nisem srečala. Ustavil se je par decimetrov pred menoj in z obraza sem mu brala, da se mi nagajivo muza. Imela sva čas, pogovoriti se. Nikamor se mu ni mudilo. Radovedno me je opazoval.

Jaz pa sem vedela, da mi je prinesel pomembno sporočilo, zdrava radovednost in pogum nam ponujata priložnosti za nova doživetja in prijetna srečanja.

Dovolil mi je dotakniti se njegovega radovednega noska in potem sva odšla vsak svojo pot dalje.

Žuborenje razigranega potoka se je spremenilo v veselo melodijo in vse barve so dobile intenzivnejši, prijaznejši odtenek.

Renata M.

»V nedeljo bo svetovni dan voda. Tolikokrat smo se pogovarjali o vodah, obiskali in raziskovali Voglajno in Slivniško jezero … dajte mi tokrat vi napisati svoje razmišljanje o vodah. Lahko je v kakršnikoli obliki, naj bo samo na temo vode. Pošljite mi po elektronski pošti.«

In je pričela prihajati pošta. Delno urejeno pa vseeno objavljeno na blogu, ker danes je 22. marec, svetovni dan vode.

Ponosna na svoje učence, njihovo razmišljanje in ustvarjalne sposobnosti.

Hvala vsem, ki ste se tudi tokrat odzvali mojemu povabilu in čestitke za odlične prispevke!

Naj pokliče voda tudi vas.

Želim vam prijetno nedeljo!

Renata Mastnak

Za pomoč učencem pri ustvarjanju v angleškem jeziku pa

najlepša hvala Bredi Punčuh in Lilijani Puhner.

 ZANIMIVO BRANJE

https://unicef.blob.core.windows.net/uploaded/documents/UNICEF_Slovenija_Kapljica_vode_1997.pdf

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/flupi_voda.pdf

Izračunaj svojo porabo vode.

Varujmo naše vode

Voglajna je vse od izliva iz Slivniškega jezera pa do njenega izliva v Savinjo v Naturi 2000.

Slivniško jezero in Voglajna sodita med ekološko pomembna območja in dolina Voglajne je varovana kot naravna vrednota.

Popis piškurjev in rib iz leta 2008 vsebuje 13 evropsko pomembnih vrst (Natura 2000): ukrajinski potočni piškur, pohra, beloplavuti globoček, jez, bolen, blistavec, pezdirek, platnica, navadni okun, navadna, velika in zlata nežica, kapelj. Ogrožene vrste: ščuka, linj, mrena, podust, klen, pisanka, smuč, babica.
Vrste, ki so že izginile iz Voglajne: potočna postrv, navadni koreselj in zvezdogled.

Brezvestni posegi v naravno strugo voda so Naravi in človeku škodljivi in predstavljajo neumne investicije s katerimi požrešni materialisti po nepotrebnem zapravljajo naš denar.