Morda kdaj napišem zgodbo tudi tega nežnih dišav in barv polnega šopka. Takšna je, moderna, presenečenj polna … 🙂 Držim pesti, da se bo, tam daleč na prelomu v naslednje stoletje, prav staromodno končala, kot se za zgodbo spodobi,
“… in srečno sta živela do konca svojih dni.”
Ja ob takem šopku bi se človek še kar enkrat vezal.
🙂 Potem si lahko odpustim željo po “ukrasti ga” in odnesti nazaj domov 😉
Zapišem enkrat njegovo zgodbo …