Varovanje narave v letu 2013

V letu 2013 smo

• v kraju gostili razstavo Zavoda Symbiosis in Botaničnega društva Slovenije o tujerodnih vrstah z namenom njihovega spoznavanja in prepoznavanja v domačem okolju ter seznanja z nevarnimi posledicami razširjanja invazivnih vrst.

V času razstave smo se z učenci predmetne stopnje podrobneje seznanili s to naravovarstveno težavo. Izvedli pa smo tudi dve predavanji za zunanje obiskovalce.

• V januarju smo se pridružili zimskemu štetju vodnih ptic, ki ga v Sloveniji organizira in vodi Društvo za opazovanje ptic Slovenije  in tako s pomočjo 46 prostovoljcev poleg Slivniškega jezera pregledali precejšen del vodotokov severnega Kozjanskega (KS Slivnica pri Celju, Loka pri Žusmu in Prevorje).

• Z DOPPSom smo sodelovali tudi v akciji Ptice okoli nas. Seznanili smo se s pticami, ki pri nas prezimujejo in o pravilnem ravnanju z njimi. Sodelovalo je 140 udeležencev.

• V februarju je bila dokončana naša planinsko rekreativna učna pot S klopce na klopco.

Veseli me, da je tako na tablah kot tudi v vodniku velik del namenjen spoznavanju naravnih znamenitosti našega okolja, z željo, v ljudeh prebuditi spoštovanje do lokalnih vrednot in razumevanja nujnosti njihovega  varovanja.

• Med prvimi nas je obiskal gozdar območne enote Šentjur Zavoda za gozdove Slovenije, ki nam je pomagal pri raziskovanju domačih gozdov in skupaj z njim smo se odpravili po poti S klopce na klopco.

• Naš največji projekt je bilo raziskovanje svetlobnega onesnaženja na Kozjanskem. Da naše cerkve ponoči večinoma niso osvetljene, je zelo pohvalno. Zaskrbljujoče pa je hitro širjenje javne razsvetljave.

Premalo poznamo vplive svetlobnega onesnaževanja na ljudi in okolje in zato smo se odločili o njih izvedeti več. Raziskali smo svetlobno onesnaženje krajev, kjer prebivajo učenci OŠ Slivnica pri Celju, koliko o svetlobnem onesnaženju vedo lokalni prebivalci in ozavestili, kaj je svetlobno onesnaženje, kdo ga povzroča in kakšne so posledice pretiranega osvetljevanja naravnega okolja.

Z umetno razsvetljavo motimo naravno življenje nočnih živali, rušimo naravno ravnovesje, pri človeku pa povzročamo motnje naravnega ritma spanja, kar negativno vpliva na duševno zdravje, fizično pa v telesu oviramo nastajanje hormona melatonina , ki preprečuje razvoj rakavih celic. Denar porabljen za nepotrebno in škodljivo nočno razsvetljevanje okolja pa bi prav gotovo lahko uporabili za kaj človeku bolj koristnega.

Pripravili smo spletno anketo,  naredili izobraževalni film o svetlobnem onesnaženju in še enega, predstavitvenega, o našem raziskovalnem delu. Naše delo si lahko podrobneje ogledate na blogu Slivniški naravoslovci. V tej obširni raziskovalni nalogi je sodelovalo več kot 250 udeležencev, ki smo jih z našim delom opozorili na škodljive vplive svetlobnega onesnaženja okolja.

Vsem, ki ste si vzeli čas in sodelovali v naši spletni anketi, se najlepše zahvaljujem.

Naše raziskovalno delo smo predstavili šolam in predstavnikom občin v okviru Mednarodne  mreže šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, pa še enkrat, v jeseni, v Tednu Kozjanskega jabolka.

O škodljivem vplivu svetlobnega onesnaženja pa smo seznanili tudi sodelujoče v Slovenski mreži zdravih šol. Naše okoljevarstvene dejavnosti, ki jih izvajamo z namenom ohraniti  zdravo okolje za kvalitetno zdravo bivanje  smo namreč predstavili tudi v strokovnem članku, ki je izšel v zborniku (na strani 77) ob Nacionalnem posvetu o promociji zdravja v šolskem okolju, s katerem so na Brdu pri Kranju obeležili 20. obletnico delovanja Slovenske mreže zdravih šol.

Zbornik je objavljen na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

To je bil naš največji in najobsežnejši prispevek k ozaveščanju varovanja okolja. Smo pa med letom spomnili, ponovili, opozorili na negativne vplive človeka na okolje  in predvsem raziskovali tudi na terenu.

• Tako smo se zgodaj spomladi zbrali v Drobinskem ob varovalni ograji za dvoživke ob cesti, ki jih usmerja v podhode in jim tako omogoča varno pot do mrestišč.

Spregovorili smo o pomenu varovanja dvoživk. Ob Slivniškem jezeru so bili zgrajeni prvi podhodi za dvoživke v Sloveniji in veseli smo, da jih ob vzdrževanju ceste tudi ohranjajo in obnovljajo. To je vzorčni primer, vreden vsega spoštovanja in pohvale domačinov, ki  vsako leto pravočasno postavijo ograje ob cesti s katero ohranijo pri življenju številne ogrožene in zavarovane živali.

 

• V septembru smo svoje poznavanje tujerodnih vrst preverili na terenu. Bili smo ena izmed komaj trinajstih osnovnih šol v državi, ki smo se odzvali na povabilo k sodelovanju v Tednu popisovanja tujerodnih vrst, ki ga je organiziral Zavod Symbiosis. V tem tednu je z namenom odkriti tujerodne vrste prostovoljno  pregledalo domače okolje 110 učencev predmetne stopnje.

• V septembru smo organizirali in izvedli tudi nagradno dvodnevno raziskovanje Zabava po kozjanskih gričkih za naše pridne mlade naravovarstvenike.

S pomočjo lokalnih društev, prostovoljcev in gostoljubne družine Polenšek na Ramni plaži ter Kozjanske domačije v Dobju, smo sončni konec tedna v septembru aktivno preživeli na Kozjanskem. Zbrali smo se ob Slivniškem jezeru, kjer smo z Ribiško družino Voglajna spoznavali to naše »Kozjansko morje«.

Pot proti Kozjanski domačiji smo nadaljevali v dveh skupinah, po dveh poteh. Na daljšo so se odpravili s kolesi,

pohodniki pa so jo mahnili po krajši, markirani planinsko rekreativni učni poti S klopce na klopco.

Med potjo  so se oboji ustavljali ob znamenitostih in nanje že prej pripravljeni posamezniki, udeleženci, so jih predstavili skupini. Spregovorili so o Slivniškem jezeru, Ribiški družini Voglajna, kamninah in geografskih značilnostih Kozjanskega,

 

Žusemskem gradu, vasi Žusem, s Heliosovo pomočjo obnovljenemu farovškem vodnjaku na Žusmu, zavarovani Zakoškovi lipi, stolpu Žusenek, etnologiji Zakoškove domačije, zanimivi soteski nad Škorniki, izviru mineralne vode v Dobrini, izvirih in črpališčih pitne vode v Hrastju, varovanju pitne vode, izviru Voglajne, lehnjakovih pragovih skritih v lepih kozjanskih bukovih gozdovih. V njih so pohodniki med potjo spoznavali in nabirali gobe, po travnikih pa zelišča za slasten domač čaj. Spregovorili  so tudi o naravovarstvenih ukrepih, ki morajo postati naša vsakdanja praksa, če želimo ohraniti vire pitne vode in uživati zdravo lokalno hrano.

Na Kozjanski domačiji smo počeli marsikaj. Naštela bom samo dejavnosti povezane z varstvom okolja. Bila je ravno mednarodna noč netopirjev in srečneži kot smo, smo imeli priložnost obzirno opazovati stalna podnajemnika netopirja podkovnjaka  kozjanske muzejske hiše. Ob tem smo seveda spregovorili o življenju in varovanju te ogrožene simpatične in za naravno ravnovesje pomembne živalske vrste.

Opazovali smo tudi svetlobno onesnaženje in pozno v noč še zvezdno nebo s teleskopi.

Ob svitu smo odšli na fotolov z lovcem, ki nam je pripovedoval o svojih zanimivih izkušnjah pri opazovanju živali v naravi.

Popoldne pa smo naša znanja predstavili staršem in drugim obiskovalcem

ter se skupaj z njimi odpravili še na orientacijsko raziskovanje okolice Kozjanske domačije. Predstavili smo jim  tudi netopirja, spoznavali zelišča, s pomočjo čebelarjev čebelarstvo, čebelje pridelke,

raziskali smo bližnji gozd in poskusili določiti imena starim sortam jabolk in hrušk.

Dogajalo se je še veliko drugega, kar pa bodo natančneje predstavili naši turistični podmladkarji v svoji ponudbi,  kako lahko mladi zabavno, aktivno in obenem tudi  poučno preživijo dva dni v našem domačem kraju.

• V decembru smo se odpravili na Treking po kraškem podzemlju.

V Postojni smo najprej obiskali Proteusovo jamo – Vivarij, kjer smo pod strokovnim vodstvom spoznali nastanek kraškega sveta in mnoge jamske živali. 

Nadaljevali smo z jamskim trekingom skozi Postojnsko jamo, Partizanski rov in se v Črni jami dvignili na površje. Čakala nas je orientacijska naloga uspešnega povratka skozi kraški gozd in ob reki Pivki skozi Pivko jamo do koncertne dvorane v Postojnski jami.

Ogledali smo si tudi kratek poučen film o kraškem svetu in živo pisano razstavo zbirke 7000 dnevnih in nočnih metuljev z vsega sveta.

Kaj ima obisk turistične jame skupnega z naravovarstvom? Večji del Slovenije sestavljajo apnenčasta in dolomitna tla, (tudi naša, Kozjanska), s številnimi kraškimi pojavi. Ta svet je še posebej občutljiv na človekov vpliv. V Postojni so nam jamarji in biologi predstavili ta čudoviti podzemni svet in razložili škodljive vplive človeka na ta del narave z željo spoznati, razumeti, spoštovati kraški svet in tako pri ljudeh ozavestiti vplive našega škodljivega delovanja na površini apnenčastega sveta ter jih zmanjšati.

Naravovarstveniki nismo proti razvoju, pač pa želimo v ljudeh ozavestiti nujnost pitne vode, zdrave hrane in zdravega okolja za preživetje človeka, za njegov zdrav duševni in telesni razvoj. To pa se da. Vedno se najde pot, ki omogoča razvoj kraja, dejavnosti tako, da s tem ne delamo škode ljudem. Če je le želja, po takšni poti.

Vsega tega nam ne bi uspelo izpeljati brez sodelovanja z Ribiško družino Voglajna, Družino Polenšek, Kozjansko domačijo, Zavodom za gozdove Šentjur, Kozjanskim parkom, Društvom za opazovanje ptic Slovenije, Društvom temno nebo, Astronomskim društvom Kosci, Lovsko družino Loka pri Žusmu, Zavodom Symbiosis.

Posebna zahvala gre OŠ Slivnica pri Celju. Brez aktivnega sodelovanja mojih sodelavk, strokovnega in tehničnega osebja ter podpore vodstva šole, teh dejavnosti ne bi bilo.

In nazadnje seveda najlepša hvala vsem prostovoljcem, posebej še mojim učencem, ki ste svoj prosti čas namenili naravovarstvu ali pa nam pri našem delovanju pomagali na kakršen koli drug način.

Hvala in vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju še naprej!

                                                                                                                     Renata Mastnak

Varuhinja gorske narave

                                                                                                                      PD Slivnica pri Celju