Po bobrovih sledeh
27. marca 2019 smo se učenci naravoslovnega krožka OŠ Slivnica pri Celju odpravili na OŠ Kozje, kjer smo prisluhnili predavanju o bobrih, nato pa smo jih obiskali še na terenu.
Foto: Barbara Ploštajner, Kozjanski park
Smo del Mreže šol Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje in skupaj s Kozjanskim parkom raziskujemo pestro raznoliko življenje na Kozjanskem. Tokrat so nam predstavili bobra.
Foto: Aljaž Steble, OŠ Slivnica pri Celju
Najprej smo si ogledali predavanje o bobrih. Izvedeli smo veliko o prednikih bobrov, o tem kje so živeli včasih ter kje živijo danes. Izvedeli smo tudi, da poznamo dve vrsti bobra, to sta evropski in kanadski bober.
Po predstavitvi smo si lahko ogledali prepariran primer pri nas živečega evropskega bobra, pogledali njegovo lobanjo in zobe ter oglodane veje.
Po malici smo se odpravili na teren. Sprehodili smo se ob reki Bistrici in si ogledali kraje, kjer bi lahko bila njegova podzemna bivališča. Videli smo številne rove, drče do vode, obglodane veje in drevesa ter jezove.
Foto: Aljaž Steble, OŠ Slivnica pri Celju
Na novo so postavili kamero, s katero poskušajo ujeti dogajanje ob reki. Željno pričakujemo zanimive posnetke.
Predavanje in raziskovanje po poteh bobrov je bilo zelo zanimivo in poučno. Bila je nova izkušnja, nekaj novega za nas in bi to z veseljem ponovila.
Maruša Maček, 9.a
Evropski bober (Castor fiber) je bil skoraj iztrebljen v Evropi. Lovili so ga zaradi krzna, za meso ter za izvlečke bobrovih žlez, za katere so verjeli, da imajo zdravilne lastnosti. Bober se zdaj ponovno širi po Evropi.
Foto: Aljaž Steble, OŠ Slivnica pri Celju
Njegovo bivališče se nahaja v obrežnih območjih, vključno s strugo. Dejavnosti bobrov na severni polobli so v preteklosti ohranile vodne sisteme zdrave in v dobrem stanju.
Foto: Aljaž Steble, OŠ Slivnica pri Celju
Bober deluje kot ključna vrsta v ekosistemu z ustvarjanjem mokrišč, ki jih uporabljajo mnoge druge vrste. So pomembni oblikovalci pokrajine in pozitivno vplivajo na podnebne spremembe.
Bobri podirajo obvodna drevesa iz več razlogov. Podirajo velika zrela drevesa, ponavadi na strateških lokacijah, da tvorijo podlago za jez. Vendar evropski bobri v ta namen uporabljajo drevesa majhnega premera. Drevesa podirajo tudi zato, da pridejo do njihove krošnje, saj se hranijo z mladimi vejami in listjem.
Foto: Aljaž Steble, OŠ Slivnica pri Celju
Podrta drevesa se ponovno obrastejo kot panjevci, ki v naslednjih letih zagotavljajo dostopne mlade veje in liste za hrano. Ribniki, ki so jih ustvarili bobri, ustvarjajo mrtev les, kar je zelo pomembno za široko paleto živali in rastlin.
Foto: Aljaž Steble, OŠ Slivnica pri Celju
Bobri so odlični za ohranjevanje našega okolja. Zaradi tega jih ne bi smeli preganjati in jim uničevati domov ter jezov. S svojim delom ohranjajo pestrost ekosistemov.
Maksim Loknar, 9. b
Bober je lepa žival, ki ponovno živi tudi v Sloveniji. Dobro se počuti ob naravno zaraslih potokih, rekah, ribnikih in jezerih z ne prestrmimi bregovi. Je pomemben za ohranjanje zdravega okolja, zato mu pustite živeti.
Marcel Pevec, 6. razred
Foto: Barbara Ploštajner, Kozjanski park
